Ne poznam človeka, ki bi se po treningu moči, hoji v hribe ali npr. teku ne počutil bolje. Razen, če se je med vadbo poškodoval ali je pri njej izrazito pretiraval. Povezava med vadbo in mentalnim dobrim počutjem je dobro raziskana in dokumentirana. 

Vadba kot »ojačevalec« dobrega počutja ima morda danes zaradi obremenjujočega načina življenja, hitrega tempa in njunih negativnih posledic na naše počutje in zdravje še toliko pomembnejšo vlogo v našem življenju.

Nedvomno ima tudi posebno mesto v svetu poslovnežev in ljudi, ki so zaradi delovnega stresa in odgovorne narave dela še posebej rizična skupina. V bistvu pa imamo koristi od nje prav vsi.

AMPAK KAKO DELUJE?

Ste vedeli, da z vadbo intenzivno vplivate na kemijo v možganih in pri tem izrazito izboljšujete mentalno zdravje? Na ta način namreč stimulirate kemične spremembe v možganih, zaradi katerih ste bolje razpoloženi, oziroma je vaše počutje na splošno boljše.

ENDORFINI

Izločati se začnejo endorfini, pravimo jim tudi »hormoni dobrega počutja«, ki podobno kot morfij zmanjšujejo bolečino in v nas vzpodbujajo pozitivne občutke. Občutkom evforije, ki jih pogosto sprožajo pri tekačih, pravijo tudi »Runner’s high«. S tem označujejo meditativno stanje teka, oziroma cono optimalnega stanja duha in odličnega počutja.

Redna vadba pospešuje izločanje endorfinov in s tem pozitivno vpliva tudi na trajno izboljšanje razpoloženja.

SEROTONIN IN DOPAMIN

Poleg endorfinov pa se med vadbo začneta izločati tudi serotonin in dopamin, živčna prenašalca, ki uravnavata razpoloženje, spanje in apetit. Poleg tega zmanjšujeta depresijo in tesnobo ter pozitivno vplivata na sproščenost in občutek zadovoljstva.

STRESNI HORMONI

Kortizol je morda najpogosteje s stresom povezan hormon. In čeprav ima pomembno funkcijo v različnih telesnih funkcijah, njegovo kronično povišanje povzroča stres, tesnobo in lahko na dolgi rok pomembno vpliva na razvoj različnih s stresom povezanih bolezni. Prav redna fizična aktivnost pomaga pri uravnavanju proizvodnje kortizola in ga ohranja v telesu neškodljivih količinah.

VPLIV NA ZDRAVJE MOŽGANOV

Izjemno pomembna vloga vadbe pri zdravju možganov pa je vzpodbujanje rasti novih možganskih celic in pozitiven vpliv na plastičnost samih možganov, posebej v delih zadolženih za spomin in učenje. Doprinos k zdravju naših možganov se tako še poveča, saj ta nevrogeneza pripomore k njihovi boljši kognitivni in čustveni funkciji.

Znanost za vplivom fizične aktivnosti na naše dobro počutje, zniževanje stresa in zdravje naših možganov nedvomno govori v njen prid. Poskrbeti pa moramo, da je vadba redna, dobro strukturirana in da pri njej ne pretiravamo. Na ta način namreč predstavlja najboljšo naložbo za naše zdravje in zadovoljno življenje.